Sedim na klopci na promenadi. Opazujem mimoidoče kako drvijo vsak v svojo smer. Eni nasmejani, drugi mrkih pogledov uperjeni v tla. Spet drugi veselo na dolgo in široko klepetajo po telefonu. Nekateri pa se enostavno samo sprehajajo in kot jaz opazujejo vse okrog sebe. Ko takole gledam mlado družinico, ki prihaja nasproti, razmišljam o čeladah. Malčka, vsak na svojem skiroju oziroma poganjavčku drvita med ljudmi sem in tja. Preseneča me da imata na svojih glavah pravilno pripete čelade. Zakaj pri hudiču vsi starši ne razmišljajo tako. Čelada lahko marsikdaj, če ne vedno reši marsikatero težko poškodbo. Pa očitno mladina ne misli enako, ko tako drvijo s svojimi skuterji po cestah in pločnikih brez čelad na glavi. Največkrat je spravljena pod sedežem ali pa kar je še bolj nevarno, kar na roki na voznika, da ja v primeru padca zraven razbite glave polomimo še roko. Hja, bolj frajesrko je tako. Z vetrom v laseh.
Tukaj lahko starši največ pripomoremo, da naši otroci nosijo čelade. Ta mlada družinica je lahko super vzgled kako že v otroških letih navadimo otočka na čelado, pa malček sploh še ne razmišlja o skuterju. Poznam primer iz našega bloka, ki pa gre v drugo skrajnost. Oče in sin sedeta na motor, pa ne kakšen mali frčo, pravi težki motor in se odpeljeta izpred bloka. Brez čelad na glavi seveda. Čelade pa pripete na zadnjem delu motorja. Žena oziroma mama pa jima veselo pomaha v slovo. S takšno vzgojo mogoče tudi zadnjič. Kdo ve. Nesreča nikoli ne počiva. Tudi sam sem v mladosti vozil motor, pa vem, da se s primerno vzgojo doma, da narediti vse. Samo vztrajni moramo biti in na pravilen način prestaviti zadevo. Sem tudi jaz poizkušal bit frajer, pa je kaj hitro priletelo par vzgojnih. Zaklenjen motor en teden ali pa po šoli takoj domov, pa nič televizije. Pomaga. Verjemite.
…