Oljčno olje je moja prva izbira olja

Že zelo dolgo sem sedaj ljubitelj oljčnega olja, s katerim sem zamenjal mojo prejšnjo izbiro sončničnega olja. To pa zato, ker sem ob prvemu preizkusu oljčnega olja videl, da je veliko bolj okusno in bogato, poleg tega pa je tudi zdravo, kar pa je še en velik plus, saj doma zelo veliko kuham s oljem, ter je dobro, da je oljčno olje zdravo.

Na srečo pa imam nekaj sorodnikov na primorskih koncih, kateri pa se ukvarjajo s rejo oljk. Nato pa iz le teh, pridelujejo oljčno olje, ter ga imajo tako za domačo rabo, kot tudi za prodajo. Tako pa sem si lahko zagotovil ugodno oljčno olje, ki pa je kvalitetno in pa domačega proizvoda, kar pa je še toliko bolj cenjeno. 

Oljčno olje je moja prva izbira olja

Slišal pa sem tudi že, da naj bi bilo za vsakega človeka dobro, da bi vsak dan spil kakšno žlico oljčnega olja. To pa zato, ker naj bi majhne količine oljčnega olja pomagale pri ožilju in pa prekrvavitvi. To lastnost pa ima zgolj oljčno olje, saj je najbolj zdravo izmed vseh ostalih olj.

V vsakodnevni kulinariki, pa skoraj da ni dneva, kadar nebi uporabil oljčnega olja za pripravo katere hrane. Ker ima tako dober in pa bogat okus, se lahko poda praktično k vsaki hrani. Zato ga uporabljam za razne solate, testenine, kjer lahko dobijo zelo dober okus, če vanje kapnemo malo oljčnega olja. Prav tako se lahko v razne omake nalije malo oljčnega olja, ter damo s tem veliko boljši okus omaki.

Tako sem sedaj že res kar nekaj časa velik navdušenec za oljčno olje. Preprosto si ne predstavljam več, da bi za kuhanje uporabljal katero drugo olje, saj nima nobeno tako bogatega in pa okusnega okusa, kot nam ga daje oljčno olje. Zato bo oljčno olje verjetno moja prva izbira še za kar nekaj let kuhanja.…

V svoj urnik ponovno prihaja šport, ki ga nisem izvajala že nekaj mesecev

Minila sta natanko dva tedna, ko je večerni šport z lahkoto postal jutranja disciplina. Po nekajmesečnem premoru sem se morala, oziroma želel vrniti nazaj v to disciplino in edini način, ki mi to omogoča, je ta, da najprej šport postane večerna in šele na to jutranja rutina. Vsak dan ob desetih zvečer sem se usedla v mirno okolje in naredila trideset minut treninga.

Že po nekaj dneh sem čutila zelo veliko razliko. Ko sem bila končno na točki, da sem imela vedno večjo željo po vajah za telo, sem pa naslednji dan vstala ob šestih zjutraj in naredila enako kot prej vsak dan zvečer. Niti mi ni bilo težko, da sem vstala. Takoj sem naredila vse, kar moram zjutraj narediti, in se usedla na blazino, kjer se moj šport izvaja. Vedno mi je zelo zanimivo, kako mi je to nekaj najtežjega vsakič, ko začnem, in kako traja kakšen teden, preden moje telo to sprejmejo za nekaj prijetnega. Ko se pa ponovno navadim na to, pa brez tega skoraj ne zmorem in mi je to skoraj enako kakor zrak, ki ga diham in brez katerega ne bi mogla. Ni mi pa jasno, kako mi vedno po nekaj mesecih uspe izgubiti to disciplino. Razumela bi, da za kakšen dan ali dva. Ampak vsakič, ko šport izgine za kakšen dan iz mojega urnika, se potem zgodi to, da ni samo za kakšen dan. Po drugi strani sem pa vmes dolgo časa skoraj odvisna od tega in bi brez tega komaj živela.

V svoj urnik ponovno prihaja šport, ki ga nisem izvajala že nekaj mesecev

Sem pa vseeno hvaležna za to, da se vedno spravim nazaj in v zelo kratkem času osvojim odlično disciplino, ki vseeno potem traja nekaj mesecev, kar nedvomno vpliva na moje odlično počutje. Škoda edino, da ne vztrajam dlje časa pri tem, da je šport malce boljša rutina.

 

 …