Kavni aparat Nespresso mi polepša poletna jutra

Kaj pa vam pričara nasmešek zjutraj? Ste bolj jutranji ali večerni tip človeka?

Sama sem jutranji človek in zvečer si naredim plane za jutri in komaj čakam, da se prebudim in spijem kavo iz kavnega aparata Nespresso, ker mi je daleč najboljša. Tako sem se navadila na to kavo, da druge drugje skoraj ne pijem. To si privoščim doma zjutraj in potem spet doma popoldan, če nisem preveč pozna iz službe. 

Pride pa čas dopusta, kjer se v naših glavah že vrstijo plani, katere bomo uresničili. Moj prvi plan je, da kavni aparat Nepresso spakiram v avto, ker bo šel z nami na dopust. Tiste hotelske kave zjutraj so mi tako slabe, da mi pokvarijo dopust, kolikokrat sem zjutraj že sedela v kakšni kavarni, da sem lahko le spila dobro jutranjo kavo. Vendar to mi je šlo pošteno na živce, ker sem se takoj zjutraj morala urediti, če sem želela priti do dobre kave. Sedaj mi tega ni več potrebno, ker je vedno pri roki moj kavni aparat Nespresso, ker gre z nami na dopust. Tako si zjutraj v pižami pripravim iz njega kavo in uživam v jutru, ali v hotelskem balkončku ali pa v apartmaju kjerkoli.

Sprva si nisem milila, da mi bo to toliko pomenilo, vendar sedaj mi je res tako lepo, ko se zjutraj na dopustu zbudim in že vklopim kavni aparat Nespresso in ko pridem iz kopalnice, me kavica že čaka. Ne rabim zapuščati sobe ali apartmaja, to je to.

Ljudje smo si različni in vsak ima svoje potrebe, glavno je, da jih ima in da živi za trenutke, pa če je to samo kava Nesresso ali pa kar koli drugega, kar vam pričara tisti nasmešek, da je vredno, to je to, kar ljudje potrebujemo, ne posnemajte drugih, poglejte sami vase in takrat se boste počutili veliko boljše, kajti samo vi veste, kdaj ste srečni. …

V današnjem času je nakup stanovanja vedno bolj nedostopen

Pogledate kdaj cene stanovanj, ki se prodajajo in se ob tem zamislite, kako si nekdo lahko sploh privošči stanovanje, saj je danes nakup stanovanja postal luksuz, posebej v večjih mestih.

Včasih se zamislim in postanem žalostna, ko vidim realno sliko velikih slovenskih družin, ko oba starša delata cele dneve samo zato, da imajo dom in da so otroci siti in oblečeni. Kje je ta luksuz, za katerega bi morali delati nadure? Enostavno ga ni več.

Kam smo prišli, da je nakup stanovanja naš življenjski cilj in da za to delamo celo življenje in da za to delamo cele dneve, zato delamo nadure in mogoče še dve službi Hkrati. Meni se to zdi nenormalno, kajti zame so nakup stanovanja, hrana, obleke, avta, vse to osnovne življenjske potrebščine in zato ne bi smeli zapraviti vsega kar zaslužimo.

Morali bi delati za luksuz in to tudi živeti, veliko manj bi bilo bolezni in bolnih ljudi, kajti v službo bi hudili bolj z veseljem, ne pa z bremenom, da morajo preživeti. Današnji časi so katastrofalni glede tega in nikakor se ne strinjam s tem, da delamo in služimo samo za osnovne življenjske potrebščine, kot so nakup stanovanja, hiše, hrane, oblačil in avta. 

Vsak dan hoditi v službo zato, da bomo preživeli je veliko breme, ali iskati službo samo zato, da bomo preživeli, pa ni važno kaj bomo delali, to ubija ljudi, ubija življenjsko srečo in nasmeh na obrazu ljudi, prinaša pa tesnobo, slabo voljo, nemoč ljudi, nekatera podjetja pa to prav z lahkoto izkoriščajo in v tem uživajo, da ljudem dajejo plačo visoko le toliko, da lahko preživijo. Grozno.

Kje so tisti sproščeni časi, brezskrbni dnevi, polni smeha, da nas ne bremeni nakup stanovanja, plačilo kredita, gradnja hiše? Ni več teh časov in kakor vidimo, prihajajo še slabši časi za naše otroke, tako prevzemamo še njihova bremena, da jim bomo omogočili nakup stanovanja ali hiše za normalno družinsko življenje. 

Moja prijateljica ozke ustnice in botoks

Vedno je bila nesrečna, ker je imela tako ozke ustnice, kajti ni se počutila, privlačno, lepo, elegantno, zato dokler si ni dala naredit botoks se v svoji koži ni počutila dobro.

Večkrat sva šle skupaj v kozmetično trgovino in skupaj preizkušale različne šminke in glose, vendar je na koncu vedno trgovino zapustila z grenkim priokusom, ker ni bila zadovoljna z čisto nobeno šminko. Tam so tudi zaposlene, ki ti svetujejo glede kaj ti paše na obraz, vendar pri njej se ni nikoli izteklo v redu. Zavedala se je, da so njene ustnice tanke in da potrebujejo šminko, ko pa se je našminkala se ni počutila prijetno. 

Pa je bila vedno in vedno razočarana, dokler se ni tako opogumila, da je šla vprašat za botoks. Jaz sem ji sicer govorila, naj le resno premisli, kajti če ni zadovoljna z nobeno drugo šminko in si jo takoj, ko se namaže bolj ko ne izbriše iz obraza, potem mora vedeti, da to, ko si bo naredila botoks ne bo možno.

Ker pa je bila tako nesrečna je vseeno na botoks šla in ker j je bilo neizmerno strah sploh nikomur ni povedala, zaradi sigurnosti, pa si je dala najmanjši botoks kar je lahko. Rezultat je bil fenomenalen, resnično se ni veliko videlo, dovolj pa je bilo, da niso bile več tiste čisto ozke ustnice in tudi šminka ji je sedaj čisto drugače pristajala.

Pa je le srečna sedaj in tudi najini obiski v kozmetičnih trgovinah so sedaj, ko si je naredila botoks čisto drugačni, saj gre iz trgovine vsa zadovoljna pa še najmanj po dve šminki si kupi. Postala je zadovoljna in ponosna ženska, kar pa je meni še kako všeč, da je končno zaživela in da se zaveda, da je prav lepa. Pri njenih ustnicah pa je botoks tako lepo narejen, da še mene včasih zamika, da bi si šla delat.  …